-
1 justification
[-fi-]1) ((the act of) justifying or excusing.) opravičilo2) (something that justifies: You have no justification for criticizing him in that way.) upravičen razlog* * *[džʌstfikéišən]nounopravičilo, zagovor; printing justiranje -
2 justify
1) (to prove or show (a person, action, opinion etc) to be just, right, desirable or reasonable: How can the government justify the spending of millions of pounds on weapons when there is so much poverty in the country?) utemeljiti2) (to be a good excuse for: Your state of anxiety does not justify your being so rude to me.) opravičiti•- justification* * *[džʌstfai]transitive verbopravičiti ( before ali to komu), zagovarjati, oprostiti; printing justirati, uravnati; ecclesiastic odrešitito be justified in doing s.th. — s polno pravico kaj narediti -
3 justice
1) (fairness or rightness in the treatment of other people: Everyone has a right to justice; I don't deserve to be punished - where's your sense of justice?) pravičnost2) (the law or the administration of it: Their dispute had to be settled in a court of justice.) sodišče3) (a judge.) sodnik•- do
- in justice to* * *[džʌstis]nounpravičnost (to do); zakonitost, upravičenost, utemeljenost; pravica; sodišče, sodnikCourt of Justice — sodišče, sodnijato administer justice — deliti pravico, soditito bring s.o. to justice — kaznovati koga, pripeljati koga pred sodnikato do justice to — izkazati komu pravico; dati polno priznanje (tudi hrani, pijači)to do o.s. justice — izkazati se, pokazati, kaj kdo znain justice — po zakonu, po pravici
См. также в других словарях:
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
